dailycanal.com
Združene države Amerike so zbrale v Karibih masivno vojaško vojsko in dodatne okrepitve so na poti. Poleti je v regiji ogromna količina vojaške tehnike in osebja. V novi vojni z mamili ameriškega predsednika Donalda Trumpa so bile doslej potopljene sumljive ladje z mamili, pri čemer je umrlo 61 ljudi. Zdaj pa grozi dramatična eskalacija z zračnimi napadi tudi na kopnem. Kot poroča Bild.de, na muci je Venezuela in njen avtokratski socialistični voditelj Nicolás Maduro.
Možni napadi v naslednjih dneh
Po poročanju časopisa Miami Herald je v okviru Trumpove administracije že padla odločitev za napad na cilje v Venezueli. Napadi bi lahko začeli v nekaj urah ali dneh. Tudi Wall Street Journal poroča o možni intervenciji. Ko so v petek zvečer novinarji spraševali ameriškega predsednika o tej temi, je ostal nejasen. Čeprav je zanikal novice o popolnoma neposredno grozečih vojaških napadih, je ostalo nejasno, ali je s tem izključil prihodnje napade.
Cilji napadov in drogarski kartel
Cartel de los Soles pod zaščito Madura
Cilji takšnih napadov bi lahko bile baze drogarskega kartela Cartel de los Soles, ki deluje pod zaščito Madura in delov njegove vojske. Na seznamih ciljev za napade bi morale biti tudi vojaške naprave, ki jih uporabljajo drogarski zločinci. Po ocenah kartel letno pretihotapli 500 ton kokaina v ZDA in Evropo. Ministrica za pravosodje Pam Bondi ga je označila za de facto vodjo Cartel de los Soles. Trump je govoril o nelegitimnem preprodajalcu drog.
Glavnina in tajne operacije
Na Madura je razpisana nagrada 50 milijonov dolarjev. Odobrene so bile tajne operacije Cie v državi. ZDA sistematično povečujejo pritisk na režim in upajo na Madurov padec, vendar prej z notranjim udarom kot z namensko usmerjenimi ameriškimi napadi.
Vojaška vojška v Karibih
Masivno zbiranje ameriških oboroženih sil v bližini južnoameriške države je bilo za strokovnjake že dlje časa jasen znak pripravljene velike ofenzive proti Venezueli in verjetno ni služilo le za sestreljevanje posameznih tihotapskih ladij. Od avgusta so bile v regijo premaknjene številne vojne ladje, med njimi najprej tri rušilci USS Gravely, USS Jason Dunham in USS Sampson, izvidniška letala P-8, lovci F-35B, drone MQ-9 in amfibijske enote s približno 4500 vojaki. Rušilec USS Gravely je prispel 26. oktobra 2025 v Trinidad in Tobago, da bi se udeležil skupnih manevrov pred obalo Venezuele, in 30. oktobra 2025 zapustil pristanišče Port of Spain.
Letalonosilka in dodatne okrepitve
Konec oktobra je minister za vojsko Pete Hegseth ukazal letalonosilki USS Gerald R. Ford s spremstvom ladij, vključno z USS Normandy in rušilci USS Thomas Hudner, USS Ramage, USS Carney in USS Roosevelt, naj se usmerijo v Karibe. Flotni združbi, ki je trenutno na poti, prinaša v regijo približno 90 bojnih letal in več kot 4000 dodatnih vojakov. Med vajo lovec tipa F-18 pristane na krovu letalonosilke USS Gerald R. Ford, ki je zdaj na poti v Karibe.
Strokovna ocena situacije
Strokovnjak za zunanjo politiko Jonathan Cristol je dejal, da meni, da je neka oblika napada proti drogarskim teroristom v Venezueli in morda tudi v drugih državah zelo verjetna, vendar v obliki raket zemlja-zemlja ali napadov z droni. Vendar je dodal, da bi imel Trump velike težave s svojo bazo, če bi ukazal kopensko invazijo v Južno Ameriko. Jonathan Cristol je ameriški politolog in strokovnjak za zunanjo in varnostno politiko, ki deluje na Bard College in že leta analizira ameriške vojaške angažmaje in mednarodne konfliktne strategije.
