Deportacija 81 obsojenih afganistanskih državljanov je sprožila polemike, ko je postalo javno, da so nekateri od njih prejeli ‘žepnino’ v višini do 1000 evrov pred odhodom. Kot poroča časnik Bild, so bili med deportiranimi morilci, nasilneži in preprodajalci mamil s skupno vsoto kazni, ki je presegala 200 let zapora.
Različne vsote v posameznih zveznih deželah
Višina finančne podpore se je znatno razlikovala glede na posamezno zvezno deželo. Medtem ko so nekateri uradi obsojencem odobrili le simboličnih 100 evrov, so jim drugi izplačali do desetkrat večje vsote. Uradi svojo odločitev utemeljujejo s potrebo po zagotovitvi osnovnih življenjskih potreb deportiranim po vrnitvi v domovino.
Sporen let z nevarnimi kriminalci
Na krovu posebnega deportacijskega leta so bili:
- 12 oseb, obsojenih zaradi umorov in drugih nasilnih kaznivih dejanj s smrtnim izidom
- 17 storilcev spolnih kaznivih dejanj, vključno s posilstvi
- Več kot 40 nasilnih povratnikov
- Več preprodajalcev mamil z dolgimi kaznimi
Pravni in politični kontekst
Utemeljitev plačil
Ministrstva za notranje zadeve trdijo, da bi bila deportacija brez zagotovitve osnovnih finančnih sredstev pravno neizvedljiva. Plačila pa so zagotovljena le osebam brez lastnih finančnih sredstev.
Politična reakcija
Notranji minister je deportacijo označil za uspešno izvajanje novega političnega tečaja, ki izhaja iz koalicijske pogodbe. Poudaril je, da gre za pomemben korak v okviru strožje migracijske politike.
Prihodnost deportacijskega programa
Ta primer je odprl razpravo o učinkovitosti in primernosti deportacijskih postopkov. Strokovnjaki opozarjajo na potrebo po enotnem sistemu pri zagotavljanju reintegracijske podpore deportiranim osebam, ki bi hkrati upošteval resnost njihovih kaznivih dejanj.