Trumpova administracija želi ponovno oceniti status CO₂ kot škodljivega plina

Ameriška okoljska politika je na pragu bistvenih sprememb. Okoljska agencija EPA načrtuje radikalen odmik od dosedanje podnebne strategije, kar lahko ima daljnosežne posledice za prihodnost boja proti podnebnim spremembam v ZDA. Novi vodja EPA, Lee Zeldin, dvomi v dosedanjo percepcijo ogljikovega dioksida kot škodljivega plina. Kot poroča dnevnik Bild, ta sprememba stališča prihaja po sporni odločitvi vrhovnega sodišča iz leta 2024.

Revolucionarna sprememba v ameriški podnebni politiki

Lee Zeldin, tesen sodelavec predsednika Donalda Trumpa, trdi, da EPA nima več pravnega mandata za regulacijo toplogrednih plinov. Zeldin je celo označil sedanji pristop k podnebnim spremembam za ‘religijo’ in obljublja njegovo prekinitev. Po njegovih besedah se popolnoma ignorira naravna in pozitivna vloga CO₂ v ekosistemu planeta.

Pravne in okoljske posledice

Okoljske organizacije so se takoj odzvale na to izjavo z napovedjo pravnih ukrepov. Pri tem se sklicujejo na precedenčno odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2007, ki EPA zavezuje k regulaciji emisij na podlagi zakona o čistem zraku (Clean Air Act) iz leta 1963.

Zgodovinski kontekst

Leta 2009 je EPA pod vodstvom predsednika Obame uradno razvrstila toplogredne pline kot grožnjo javnemu zdravju. Ta odločitev je od takrat tvorila osnovo ameriške podnebne politike.

Trenutna situacija

Z republikansko večino v obeh domovih kongresa je prihodnost zakona o čistem zraku negotova. Okoljske organizacije, industrija in javnost imajo 45-dnevni rok za predložitev stališč k predlaganim spremembam.

Ekonomski vplivi in odzivi industrije

Profesor ekonomije John Tobin-de la Puente z univerze Cornell predvideva, da morebitna sprememba politike ne bo imela takojšnjega vpliva na industrijske prakse. Energetska podjetja po njegovem mnenju ne bodo ponovno ocenjevala svojih dolgoročnih investicijskih strategij na podlagi kratkoročnih političnih sprememb, ki bi jih lahko prihodnja administracija razveljavila.

Ta situacija vzbuja pomisleke glede morebitnega upočasnjevanja boja proti podnebnim spremembam v ZDA, ki so eden največjih proizvajalcev toplogrednih plinov na svetu. Hkrati signalizira možen precedens za podobne ukrepe v drugih državah.