Donald Trump je sprožil korak za razveljavitev tuje pomoči v vrednosti 5 milijard dolarjev (3,7 milijarde funtov), ki jo je Kongres odobril že v začetku tega leta. Gre za uporabo redkega manevra, znanega kot ‘pocket rescission’, ki omogoča zahtevo po vračilu že odobrenih sredstev v pozni fazi fiskalnega leta. Če Kongres ne bo posredoval, bodo dodeljena sredstva propadla. Ta postopek ni bil uporabljen skoraj 50 let. Kot poroča BBC, se bo ta proračunska taktična poteza verjetno soočila s pravnimi izzivi, saj učinkovito zaobide zakonodajno vejo pri neposrednem zmanjševanju izdatkov.
Podrobnosti zmanjšanj tuje pomoči
Odločitev je v petek objavil Urad za upravljanje in proračun Bele hiše v objavi na družbenih omrežjih. Zmanjšanja vključujejo približno 3 milijarde dolarjev, namenjenih za USAID, in 900 milijonov dolarjev iz skladov State Departmenta. Tudi dodatnih 800 milijonov dolarjev, namenjenih za mednarodne mirovne operacije, in več kot 300 milijonov za podporo demokratičnim vrednotam v drugih državah, je bilo vključenih v zmanjšanja.
Pravni vidiki in odzivi
Trump uporablja ‘pocket rescission’ prek zakona o nadzoru nad zadrževanjem sredstev (Impoundment Control Act), ki predsedniku daje pravico, da zahteva razveljavitev sredstev, ki jih je odobril Kongres. Kongres lahko v 45 dneh glasuje o zmanjšanjih ali ohranjanju sredstev. Ker zahteva prihaja tik pred koncem fiskalnega leta, 30. septembra, bi lahko denar ostal neizkoriščen.
Kritika zakonodajalcev
Senatorka Susan Collins, republikanka iz Maina, je izjavila, da ustava ‘jasno določa, da je Kongres odgovoren za pristojnost nad proračunom’ in vsak poskus vračila sredstev ‘brez soglasja Kongresa je jasna kršitev zakona’. Vodja demokratov v senatu Chuck Schumer iz New Yorka je opozoril, da bi Trumpova uporaba ‘pocket rescission’ lahko porušila običajen kongresni postopek in privedla do ‘boleče in popolnoma nepotrebne ustavitve’ vladnega delovanja.
Zgodovinski kontekst
Nazadnje je ‘pocket rescission’ uporabil nekdanji predsednik Jimmy Carter leta 1977. Od svoje vrnitve v urad je Trump znatno zmanjšal tujo pomoč in praktično zaprl Agencijo Združenih držav za mednarodni razvoj (USAID), glavno agencijo za tujo pomoč, saj je njene izdatke štel za ‘potratne’.