Ameriški predsednik Donald Trump je odobril napotitev 300 pripadnikov Nacionalne garde v Chicago, kar je utemeljil s potrebo po reševanju domnevno neobvladljive kriminalitete v mestu. Odločitev je prišla le nekaj ur po tem, ko so se priseljevalni uradi spopadli s protestniki v tem mestu, ki ga vodijo demokrati. Uradi so navedli, da je prišlo do streljanja oborožne ženke, potem ko je skupina ljudi z avtomobili trčila v vozila varnostnih sil. Kot poroča portal BBC, državni in lokalni uradniki že nekaj tednov kritizirajo Trumpove načrte za napotitev vojakov in to označujejo za zlorabo moči.
Sodna prepoved v Portlandu in napetost v drugih mestih
Zvezna sodnica Karin Immergut v Portlandu je začasno blokirala Trumpovi administraciji napotitev 200 vojakov. Označila je predsednikove izjave o razmerah v mestu za odtrgane od realnosti in ugotovila, da tak korak krši ustavo. Guvernerka Oregona Tina Kotek je podprla sodno odločitev in izjavila, da v Portlandu ni nobenega upora ali ogrožanja nacionalne varnosti.
Razmere v Chicagu
Incident z oborožno ženko
Po navedbah ministrstva za notranjo varnost (DHS) je mejna straža v Chicagu ustrelila ženko, potem ko je skupina ljudi z avtomobili trčila v vozila priseljevalnih uradov. Tiskovna predstavnica DHS Tricia McLaughlin je navedla, da je bila ženka oborožna s polavtomatskim orožjem.
Odziv lokalnih uradnikov
Guverner Illinoisa JB Pritzker je Trumpovo administracijo obtožil ustvarjanja vojnega območja in umetnega povzročanja krize. Po njegovih besedah želijo povzročiti kaos, da bi lahko poslali še več vojakov.
Trumpova strategija in statistika kriminalitete
Trump je pred visokimi vojaškimi uradniki izjavil, da želi ameriška mesta uporabiti kot vadbene prostore za ameriške vojake v boju proti notranjemu sovražniku. Kljub Trumpovim trditvam o visoki kriminaliteti se je nasilna kriminalna dejavnost v Chicagu v zadnjih dveh letih znatno zmanjšala. Število umorov v obdobju od januarja do junija je bilo za tretjino nižje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.