dailycanal.com
Budimpešta bi kmalu lahko postala prizorišče srečanja, ki bo vzbudilo svetovno zanimanje. Ruski predsednik Vladimir Putin in ameriški predsednik Donald Trump načrtujeta pogajanja v madžarski prestolnici o konču vojne v Ukrajini. Sam let ruskega voditelja v Budimpešto pa predstavlja znatne zaplete.
Groznja aretacije in diplomatska imuniteta
Po pristanku na Madžarskem bi moral biti ruski predsednik teoretično takoj aretiran. Država je namreč do junija naslednjega leta pogodbenica Mednarodnega kazenskega sodišča, ki je izdal nalog za prijetje Putina zaradi suma vojnih zločinov. Kot poroča Bild.de, je madžarski zunanji minister Péter Szijjártó že izjavil, da bo Putina sprejel s spoštovanjem. Madžarska vlada jamči ruskem predsedniku nemoten vstop in izstop iz države ter uspešno izvedbo njegovih pogajanj, je dejal Szijjártó na tiskovni konferenci. Izvedba naloga za prijetje se zato šteje za izključeno.
Prepoved letenja kot logistični izziv
Putinova pot je zapletena tudi z logističnega vidika. Od začetka ruske invazije na Ukrajino leta 2022 Evropska unija prepoveduje ruskim registriranim ali nadzorovanim letalom dostop do svojega zračnega prostora. To pomeni, da ruska letala ne smejo vzletati, pristajati ali preletavati zračnega prostora EU.
Prepoved velja tudi za letalo Iljušin Il-96, tako imenovani Leteči Kremelj, s katerim Putin običajno potuje. Neposreden let iz Moskve v Budimpešto, ki meri približno 1560 kilometrov v zračni liniji, ni možen, ker je Madžarska skoraj popolnoma obkrožena z državami EU, prelet nad Ukrajino pa velja za izključen.
Možnosti reševanja: Posebno dovoljenje ali dolga obvoznica
Diplomatske izjeme in politične ovire
Sankcije EU teoretično dopuščajo izjeme za diplomatske misije. Vendar bi morala biti takšna dovoljenja usklajena z Evropsko komisijo. Poleg tega se politično šteje za malo verjetno, da bi države kot Poljska ali Romunija dovolile prelet ruskega državnega letala.
Južni koridor prek Turčije in Balkana
Po izključitvi ukrajinskega in evropskega zračnega prostora Kremlju verjetno ostaja le ena možnost: južni koridor, ki poteka prek Turčije in Balkana. Pot bi bila dolga približno 5000 kilometrov, kar je več kot trikrat več kot neposredna povezava.
Pot bi lahko vodila čerez Črno morje, turški zračni prostor in nato vzdolž obale Sredozemskega morja. Nato bi letalo lahko preletelo čerez Črno goro in Srbijo na Madžarsko.
Srbija kot ključni partner na poti
S to južno potjo bi Putin lahko obšel ozemlje EU in šele v zadnjem delu, prek Srbije, vstopil v zračni prostor ciljne države Madžarske. Srbija sama ni članica EU, ohranja tesne odnose z Moskvo in verjetno bi bila pripravljena odobriti prelet. Po ocenah bi obvoznica podaljšala čas leta za približno tri ure.
