dailycanal.com
Ruski predsednik Vladimir Putin (72) v zadnjem času vse pogosteje izziva Dansko. Severna država s šestimi milijoni prebivalcev se je nenadoma znašla pod pritiskom Kremlja, ki uporablja vojne ladje ob obali in odprte grožnje iz Moskve, vključno z jedrsko retoriko. Kot poroča portal Bild.de, za to napetostjo stojijo štirje ključni razlogi.
Strateški položaj Danske
Danska nadzira morske ožine, ki vodijo v Baltsko morje, kar predstavlja strateško točko za rusko pomorsko floto. Za Rusijo je to edina pot iz Kaliningrada in Sankt Peterburga v Atlantski ocean. Na danski strani se nahaja otok Bornholm, kjer je Danska nedavno testirala raketne sisteme v sodelovanju z ZDA.
Ruski veleposlanik v Kopenhagnu Vladimir Barbin (68) je stopnjeval retoriko in govori o domnevni eroziji danske jedrske politike, pri čemer trdi, da se Kopenhagen pripravlja na jedrsko orožje. V resnici Danska le razpravlja o varnostnih garancijah.
Podpora Ukrajini
Danska spada med najbolj zveste podpornike Kijeva. Po podatkih Inštituta za svetovno gospodarstvo je država od začetka vojne leta 2022 do junija 2025 Ukrajini zagotovila pomoč v vrednosti približno 12,1 milijarde evrov.
Prihajajoči vrh EU
Naslednji teden se bodo v Kopenhagnu sestali voditelji držav članic EU. Glavni temi vrha bodo okrepitev pomoči Ukrajini in zaostritev sankcij proti Rusiji. Danska premierka Mette Frederiksen (47) bo gostila to ključno srečanje.
Volitve v Moldaviji
28. septembra potekajo volitve v Moldaviji, kjer trenutno vlada proevropska predsednica Maia Sandu (53). Te volitve veljajo za usodne – država se odloča med usmeritvijo k EU ali k Rusiji. Moskva širi teorije zarote o domnevni invaziji NATA v primeru zmage proevropskih sil.
