dailycanal.com
Nova študija o kakovosti izobraževanja v Nemčiji razkriva alarmantne razlike med posameznimi zveznimi deželami. Saška je že dvajsetič zasedla prvo mesto na lestvici spremljanja izobraževanja, ki sta ga pripravila Institut der Deutschen Wirtschaft (IW) in Initiative Neue Soziale Markwirtschaft (INSM). Na drugem mestu je bila Bavarska, tretji pa Hamburg. Kot poroča portal Bild.de, so bili najslabši rezultati zabeleženi v Bremnu.
Upoadajoča raven izobraževanja
Po besedah raziskovalca IW Axela Plünneckeja se je stanje v primerjavi z letom 2024 „nadalje rahlo poslabšalo“. Od leta 2013 je nemški izobraževalni sistem znatno izgubil kakovost na ključnih področjih, kot so integracija, izobraževalne priložnosti in kakovost šol. Raziskave PISA kažejo, da se je število tveganih študentov z nezadostno bralno pismenostjo povečalo s 14,5 odstotkov leta 2012 na 25,5 odstotkov leta 2022.
Vpliv migracij na izobraževalni sistem
Raziskovalci so kot ključni dejavnik prepoznali migracijsko ozadje in jezik, ki se uporablja v gospodinjstvih študentov. Plünnecke je leto 2015 označil za prelomnico – pred tem letom so se šole izboljševale, nato pa se je njihova raven začela slabšati. Glavni razlog je po mnenju raziskovalca preobremenitev sistema z visoko migracijo.
Statistične razlike
V bolje ocenjenih zveznih deželah je delež študentov z drugim maternim jezikom kot nemščino nižji – na Bavarskem 27,7 odstotkov, v Baden-Württembergu 28,3 odstotkov. Nasprotno, v Severnem Porenju-Vestfaliji dosega 37 odstotkov in v Bremnu kar 58,7 odstotkov.
Različni rezultati mestnih držav
Hamburg dosega druge najvišje izdatke na učenca osnovne šole. Berlin je po tem kazalniku povprečen, Bremen je na zadnjem mestu. V Bremnu četrtina tujih študentov opusti šolo brez dokončanja (državno povprečje je 17,8 odstotkov) in le 5,3 odstotkov študentov poklicnih šol pridobi upravičenost do visokošolskega študija. V Hamburgu se kar 98,8 odstotkov učencev osnovnih šol uči tuje jezike.
Uspeh saškega modela
Saška je vodilna v 4 od 13 ocenjenih področij. Študija poudarja visok delež celodnevne oskrbe v vrtcih in osnovnih šolah (88,2 odstotkov). Ključni dejavnik je usposobljenost osebja – 13,2 odstotkov delavcev v vrtcih ima visokošolsko izobrazbo (državno povprečje je 7,3 odstotkov). Posledično četrtošolci na Saškem dosegajo najboljše rezultate pri matematiki in branju v celotni Nemčiji.
