Nemčijo čaka temeljna sprememba pokojninskega sistema. Zvezna vlada je odobrila obsežen reformni paket, ki naj bi zagotovil stabilnost pokojnin do leta 2031. Vendarle bodo novi ukrepi stali več deset milijard evrov in povzročajo ostre razprave med strokovnjaki. Kot poroča časopis Bild, bo reforma močno obremenila državni proračun in mlajšo generacijo.
Ključne točke reforme
Osrednja točka novega zakona je fiksiranje ravni pokojnin pri 48 odstotkih povprečne plače do leta 2031. S tem korakom želi vlada preprečiti, da bi pokojnina rasla počasneje kot plače. Del paketa je tudi zvišanje pokojnin za matere z otroki, rojenimi pred letom 1992, ki bodo prejele dodatnih približno 20 evrov na mesec za vsakega otroka.
Astronomski stroški za državni proračun
Ekonomski strokovnjaki opozarjajo na ogromen finančni vpliv reforme. Do leta 2031 bodo ukrepi zahtevali skupne stroške v višini skoraj 49 milijard evrov. Samo zvišanje pokojnin za matere bo od leta 2027 letno stalo približno 5 milijard evrov. Fiksiranje ravni pokojnin bo zahtevalo dodatne milijarde – v letu 2030 do 9,3 milijarde, v letu 2031 pa celo 11 milijard evrov.
Mnenja strokovnjakov
Kritični glasovi
Profesor Martin Werding z Univerze v Bochumu opozarja, da bi se namesto dodatnih izdatkov moralo govoriti o varčevanju v pokojninskem sistemu. Profesor Axel Börsch-Supan pa kritizira, da je paket v nasprotju s predvolilnimi obljubami o podpori gospodarski rasti.
Zagovorniki reforme
Po drugi strani pa strokovnjak Johannes Geyer z DIW Berlin meni, da je ohranjanje 48-odstotne ravni pokojnin razumen korak. Po njegovem mnenju bi padec te meje povečal tveganje revščine v starosti.
Vpliv na mlajšo generacijo
Profesor Christian Hagist opozarja, da reforma predstavlja kratkovidno politiko v korist starejše polovice družbe. Po njegovih izračunih bo v prihodnosti do 28 odstotkov vseh davčnih prihodkov države šlo neposredno v pokojninski sistem, kar bo močno obremenilo predvsem mlajše davkoplačevalce.