dailycanal.com
Nemška vlada se sooča s ključnim energetskim problemom. Načrtovana preobrazba v zeleno energijo in prehod na elektromobilnost bi lahko privedla do dramatičnega povečanja porabe električne energije, na kar sedanja infrastruktura ni pripravljena. Kot poroča Bild, bi modernizacija električnega omrežja do leta 2045 lahko stala astronomskih 600 milijard evrov.
Nagli porast porabe električne energije v prihodnjih letih
Nemška gospodinjstva in podjetja so lani porabila 464 teravatnih ur (TWh) električne energije. Vendar napovedi kažejo, da bi se v petih letih poraba lahko povzpela na 670 TWh, kar predstavlja skoraj 45-odstotno povečanje. Do leta 2035 strokovnjaki celo pričakujejo podvojitev porabe na 1000 TWh.
Za tem dramatičnim porastom stojijo predvsem:
- Naraščajoče število podatkovnih centrov
- Postopen prehod na električna vozila
- Širitev toplotnih črpalk
- Celotna elektrifikacija industrije
Izzivi zelene preobrazbe
Problem s proizvodno zmogljivostjo
Nemčija načrtuje, da bo najkasneje do leta 2038 popolnoma prenehala s proizvodnjo električne energije iz premoga. Vendar pa obnovljivi viri energije, kot so sonce, veter in biomasa, ne bodo zadostovali za pokritje pričakovanega povpraševanja. Poleg tega bi bila obsežna gradnja potrebne infrastrukture izjemno draga.
Rešitev s plinskimi elektrarnami
Ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche načrtuje, podobno kot njen predhodnik Robert Habeck, gradnjo plinskih elektrarn. ‘Plinske elektrarne potrebujemo za obdobja, ko ni vetra in ne sije sonce,’ pojasnjuje Reiche. Tako imenovano obdobje ‘temne flaute’ lahko traja tudi nekaj tednov.
Opozorila avtomobilske industrije
Šef BMW Oliver Zipse opozarja na grožnjo kolapsa električnega omrežja. Po njegovih besedah je nerealno, da bi Nemčija v desetih letih lahko zagotovila polnjenje vseh novih električnih avtomobilov. ‘Za pripravo omrežja za 100-odstotni delež električnih vozil potrebujemo 30 do 40 let,’ trdi Zipse.
Podporo previdnejšemu pristopu k energetski preobrazbi izraža tudi industrija. Podpredsednik Zveznega združenja nemške industrije (BDI) Holger Lösch poudarja potrebo po bolj realističnem načrtovanju, ki bo bolj upoštevalo dejansko povpraševanje in stroškovno učinkovitost.
