Vrhovno sodišče v Braziliji je izreklo strogo sodbo Jairu Bolsonaru. Petčlanski senat ga je spoznal za krivega načrtovanja vojaškega udara in ga obsodil na 27 let in tri mesece zapora. Sodba je padla kmalu po tem, ko je sodišče zaključilo, da je kriv. S štirimi glasovi proti enemu so sodniki odločili, da je Bolsonaro vodil zaroto, da bi ostal na oblasti po izgubljenih volitvah leta 2022. Kot poroča BBC, so njegovi odvetniki kazen označili za »absurdno pretirano« in napovedali pritožbo.
Prepoved kandidiranja in hišni pripor
Sodni senat je Bolsonaru tudi prepovedal kandidiranje za javne funkcije do leta 2060, kar je osem let po izteku njegove kazni. Sedemdesetletni politik se zadnje faze procesa ni osebno udeležil, saj je v hišnem priporu zaradi tveganja pobega.
Mednarodne reakcije in napetosti z ZDA
Donald Trump je sodbo označil za »zelo presenetljivo« in jo primerjal s svojo situacijo. Ameriški zunanji minister Marco Rubio je odločitev brazilskega sodišča kritiziral kot nepravično in zagrozil z odgovorom. Brazilsko ministrstvo za zunanje zadeve se je hitro odzvalo z izjavo, da takšne grožnje ne bodo prestrašile njihove demokracije.
Podrobnosti obtožb in zarote
Pet hudih obtožb
Bolsonaro je bil spoznan za krivega petih obtožb v zvezi s poskusom, da bi po porazu na volitvah ostal na oblasti. Tožilci so trdili, da je zaroto začel načrtovati že dolgo pred volitvami, vojaškim poveljnikom predlagal udar in širil neutemeljene dvome o volilnem sistemu.
Soobtoženi in posledice
Skupaj z Bolsonarom je bilo obsojenih sedem njegovih sodelavcev, vključno z visokimi vojaškimi uradniki. Med njimi sta dva nekdanja obrambna ministra, nekdanji vodja vohunjenja in nekdanji minister za varnost.
Čeprav zarote ni bilo mogoče izvesti zaradi pomanjkanja podpore vojske, je ta kulminirala z napadom Bolsonarovih podpornikov na vladne stavbe 8. januarja 2023. Red je bil hitro vzpostavljen in pridržanih je bilo več kot 1.500 ljudi.