Nemški kancler Friedrich Merz (69, CDU) je napovedal pomembno okrepitev osebja svoje ekipe. Za osebnega glavnega investicijskega direktorja (Chief Investment Officer) je imenoval Martina Blessinga (62), nekdanjega šefa Commerzbank. Blessing bo novo funkcijo prevzel 1. oktobra.
Glavna naloga novega investicijskega direktorja bo privabljanje tujih vlagateljev v Nemčijo in krepitev njenega položaja kot investicijske destinacije. Kot poroča Bild.de, naj bi Blessing deloval kot ključna kontaktna točka za mednarodne vlagatelje.
Ambiciozni načrti za nemško gospodarstvo
Zvezna vlada poudarja potrebo po dodatnih naložbah zasebnega sektorja v prihodnjih letih. Cilj je povečati gospodarsko rast, modernizirati infrastrukturo in industrijo ter spodbujati inovacije.
Kancler Merz je izrazil prepričanje, da je vlada na pravi poti zaradi takojšnjega investicijskega programa, posebnega sklada za infrastrukturo in celovite reforme davka na dobiček podjetij.
Blessing kot ‘graditelj mostov’
Merz je Blessinga označil za ‘graditelja mostov’ in ‘odpirača vrat’. Poudaril je njegove mednarodne stike in izkušnje na področju pridobivanja naložb za Nemčijo.
Blessing sam se je pozitivno izrazil o svoji novi vlogi: ‘Nemčija je čudovita država, ki sem ji veliko dolžan. Vesel sem, da lahko podpiram državo, kanclerja Merza in zvezno vlado pri krepitvi mednarodne privlačnosti Nemčije kot lokacije.’
Odzivi in izzivi
Potreba po strukturnih reformah
Hendrik Hoppenstedt (53, CDU), parlamentarni vodja Unije, je poudaril potrebo po strukturnih reformah in poenostavitvi zakonodaje. Po njegovem mnenju je bistveno, da upravni organi delujejo bolj prijazno do podjetij.
Skeptični glasovi
Thomas Richter (59), izvršni direktor nemškega sklada BVI, je izrazil skepticizem glede ustvarjanja novih delovnih mest namesto reševanja temeljnih problemov, kot sta odprava birokracije in znižanje proizvodnih stroškov.
Prvi rezultati pobude
Kancler Merz je napovedal, da je njegova pobuda ‘Invest for Germany’ že prejela obljube o naložbah v višini 900 milijard evrov od 90 vlagateljev, kar predstavlja povečanje s prvotnih 600 milijard evrov in 60 vlagateljev.