Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel (71, CDU) je v intervjuju za madžarski spletni medij Partizan podala kontroverzne izjave. V njem je posredno pripisala odgovornost za prekinitev diplomatskih odnosov med Rusijo in EU, s tem pa tudi za rusko napadalno vojno proti Ukrajini, Poljski in baltskim državam. Kot poroča portal Bild.de, se je Merkelova v intervjuju posvetila Minskemu sporazumu iz leta 2015, ki ga je pomagala pogajati.
Mirni sporazum in njegov neuspeh
Po Merklovi je Minski sporazum med leti 2015 in 2021 prinesel pomiritev razmer in dal Ukrajini možnost, da okrepijo in postane drugačna država. Junija 2021 pa je čutila, da Putin sporazuma ne jemlje več resno, zato je želela nov format neposrednih pogovorov med EU in Putinom.
Oporo baltskih držav
Merkelova je navedla, da njeni pobudi niso podprle zlasti baltske države in Poljska. Te države so se po njenih besedah bale, da ne bo obstajala enotna politika do Rusije. Po njenem odhodu z položaja se je začela Putinova agresija.
Sporno trditev o pandemiji
Nekdanja kanclerka je predstavila tudi svojo teorijo o vplivu pandemije koronavirusa na vojno. Trdi, da je nezmožnost osebnih srečanj zaradi Putinovega strahu pred pandemijo prispevala k radikalizaciji ruske politike. Po njenem mnenju videokonference niso zadostovale za iskanje novih kompromisov.
Ne vključena dejstva
V intervjuju pa Merkelova ni omenila, da je Rusija v okviru Minskega sporazuma med leti 2015 in 2021 ubila ali poškodovala več kot 5000 ukrajinskih vojakov. Prav tako ni omenila, da je Putinova agresija proti Ukrajini trajala neprekinjeno in da je Rusija spomladi 2021 pripravljala popolno invazijo z množičnimi premiki vojaških enot.