dailycanal.com
Marokanska feministična aktivistka Ibtissame Lachgar (50) se je znašla v središču mednarodne pozornosti, potem ko so jo pridržali zaradi sporne majice z verskim sporočilom. Aktivistka, znana po svojem boju za pravice žensk in LGBTQ+ skupnosti, se zdaj sooča z obtožbo bogokletja, za kar ji grozi do pet let zapora. Obtožba je povezana s fotografijo, ki jo je objavila na družbenih omrežjih konec julija. Kot poroča Bild.de, se zaradi svojih dejanj ne sooča le s pravnimi posledicami, ampak tudi z valom groženj na družbenih omrežjih.
Sporni protest z resnimi posledicami
Incident se je začel, ko je Lachgar objavila fotografijo, na kateri je nosila majico s spornim napisom v arabščini in angleščini. Državno tožilstvo v maroški prestolnici je takoj sprožilo preiskavo zaradi ‘žaljenja islamske vere’ in odredilo njeno aretacijo. Aktivistka je svojo objavo dopolnila z izjavo, v kateri je kritizirala verski fundamentalizem in njegov vpliv na pravice žensk.
Val sovraštva in groženj
Na družbenem omrežju Facebook je Lachgar navedla, da je od objave fotografije prejela na tisoče groženj s smrtjo, posilstvom in kamenjanjem. Te reakcije so prišle kljub temu, da je šlo po njenih besedah za spremenjeno različico znanega feminističnega slogana.
Pravne posledice in možne kazni
Pravni okvir v Maroku
Marokanska zakonodaja obravnava bogokletje kot hudo kaznivo dejanje. Za izražanje bogokletja v javnem prostoru ali na internetu грози:
- Zaporna kazen do 5 let
- Denarna kazen do 200.000 dirhamov (približno 20.000 evrov)
Preiskava v teku
Pripor v Maroku lahko traja do 48 ur, v tem času pa tožilstvo odloči o nadaljnjem poteku kazenskega postopka.
Dolgoročni aktivizem Ibtissame Lachgar
Ibtissame Lachgar je med najvidnejšimi osebnostmi maroškega aktivizma. Njene dosedanje dejavnosti vključujejo:
- Organizacijo protestnega piknika med ramadanom leta 2009
- Podporo legalizaciji splava
- Zagovarjanje pravic LGBTQ+ skupnosti v Maroku
- Odpravno priznanje k ateizmu v pretežno muslimanski državi
Ta primer vzbuja znatne pomisleke med organizacijami za človekove pravice in kaže na stalne napetosti med svobodo izražanja in verskimi tradicijami v severni Afriki.
