Alarmanten trend kaže naraščajoče število družin, ki so zaskrbljene glede zagotavljanja osnovnih potreb svojih otrok. Nova študija razkriva zaskrbljujoče statistike o finančnem položaju družin v Nemčiji. Kar tri četrtine staršev meni, da so trenutni vladni ukrepi proti revščini otrok nezadostni. Kot poroča Bild.de, se je situacija v zadnjih mesecih bistveno poslabšala.
Dramatično povečanje finančnih težav
Po raziskavi inštituta forsa, ki je bila izvedena za organizacijo ‘Save the Children’, se kar 25 odstotkov staršev boji, da v naslednjih dvanajstih mesecih ne bodo mogli pokriti osnovnih potreb svojih otrok – ogrevanja, bivanja, oblačil in hrane. Na začetku leta je ta delež znašal le 15 odstotkov.
Eric Großhaus, strokovnjak za revščino otrok pri organizaciji Save the Children, opozarja na resnost situacije: ‘V družinah naraščajo finančne skrbi, revščina otrok pa ostaja na visoki ravni. Zvezna vlada pa si zatiska oči in ji manjka celostna družinska politika.’
Najbolj ogrožene skupine
Raziskava je identificirala več posebej ranljivih skupin:
- 57 odstotkov družin z neto dohodkom gospodinjstva pod 3000 evrov trdi, da si lahko komaj privoščijo najnujnejše izdatke
- Skoraj polovica družin mora omejiti počitnice, obiske restavracij, hobije otrok ali nakup novega pohištva
- Pri samohranilcih je ta delež 33 odstotkov
- Petina otrok se na to situacijo odziva s psihičnim stresom
Strokovna mnenja in rešitve
Prof. dr. Julian Schmitz, otroški in mladostniški psiholog na Univerzi v Leipzigu, potrjuje, da revščina in finančne skrbi predstavljajo pomembno psihično breme za starše in otroke. Otroci iz finančno prikrajšanih družin so po njegovih besedah pogosteje prizadeti z duševnimi motnjami.
Predlogi za izboljšanje situacije
Zahteve staršev
88 odstotkov staršev meni, da je revščina otrok nujen problem. Skoraj 90 odstotkov jih označuje naložbe v izobraževanje za ‘zelo pomembne’, dve tretjini pa podpirata razširitev varstva otrok.
Ukrepi Save the Children
Organizacija Save the Children predlaga celovite rešitve, vključno z osnovnim varstvom za otroke, lahko dostopnim socialnim sistemom, naložbami v socialno infrastrukturo, izobraževanje, cenovno dostopno stanovanje in zdravstveno oskrbo. Poudarjajo tudi potrebo po večjem številu strokovnjakov za duševno zdravje in terapevtskih mest za otroke po vsej državi.