Nemški trg dela se sooča z brezprecedenčno situacijo, ko je število brezposelnih preseglo mejo 3 milijonov oseb, kar predstavlja najslabše številke v zadnjih 10 letih. Paradoksalno je to stanje hujše kot med najstrožjimi omejitvami pandemije COVID-19. Kot poroča portal Bild.de, je na trgu dela hkrati več kot 631 tisoč prostih delovnih mest, pri čemer na vsakih 100 brezposelnih pride približno 21 prostih delovnih mest.
Neravnovesje na trgu dela
Ključni problem je izrazito neskladje med kvalifikacijami iskalcev zaposlitve in zahtevami delodajalcev. Večina brezposelnih išče nekvalificirana delovna mesta, medtem ko podjetja potrebujejo predvsem kvalificirane strokovnjake. Problem je tudi geografsko neravnovesje – iskalci zaposlitve pogosto ne živijo v regijah, kjer so prosta delovna mesta.
Industrija v zatonu, nove panoge rastejo
Tradicionalna industrija mesečno izgublja približno 10 tisoč delovnih mest. Nasprotno pa naraščajoče povpraševanje po delovni sili beležijo področja, kot so energetika, transport in vodikove tehnologije. Primanjkuje predvsem strojnih inženirjev, elektroinženirjev in tehničnih specialistov.
Rešitve in izzivi
Potreba po prekvalifikaciji
Strokovnjaki poudarjajo nujnost sistematične prekvalifikacije delavcev za perspektivne panoge. Brez prilagoditve delovne sile obstaja nevarnost, da bodo milijardne naložbe v nove poslovne modele ostale neizkoriščene.
Rastoče panoge
Kljub splošni situaciji nekateri sektorji beležijo rast zaposlovanja:
- Skrb za starejše (+71.000 delovnih mest)
- Zdravstvo (+66.000 delovnih mest)
- Javna uprava (+45.000 delovnih mest)
Izzivi za vlado
Predstavniki delodajalcev pozivajo vlado k takojšnjemu ukrepanju. Zahtevajo vrnitev k načelom podpore in zahtevanja aktivnosti od brezposelnih. Delodajalci v nekaterih panogah, na primer v čistilnih storitvah, bi lahko takoj zaposlili deset tisoče novih delavcev, vendar ni zainteresiranih.