Nemško politično sceno pretresa predlog brezprimernih varčevalnih ukrepov. Bavarski premier in vodja CSU Markus Söder je predstavil drzen načrt, ki bi lahko nemškemu proračunu letno prihranil več deset milijard evrov. Gre za neposreden odziv na alarmantno stanje javnih financ, saj v načrtih do leta 2029 manjka približno 170 milijard evrov. Kot poroča Bild.de, se Söder osredotoča predvsem na socialne prejemke, energetsko transformacijo in tujo pomoč.
Radikalna reforma socialnega sistema
V središču Söderjevega predloga je celovita reforma socialnega sistema. Predlaga ukinitev sedanjega sistema državljanskih prejemkov (Bürgergeld), ki je od uvedbe leta 2023 povzročil strmo rast izdatkov. Lani so stroški teh prejemkov dosegli skoraj 47 milijard evrov za 5,5 milijona prejemnikov. Söder zahteva zaostritev pogojev in uvedbo obveznosti, da se sprejme primerno delo.
Energetska transformacija pod drobnogledom
Pomemben del varčevalnega paketa je predlog za ponovno oceno energetske politike. Söder se zavzema za ukinitev kontroverzne reforme zakona o energetski učinkovitosti stavb in predlaga prepolovitev subvencij za toplotne črpalke. Leta 2024 je bilo za ta namen namenjenih 16,7 milijarde evrov.
Migracijska politika in razvojna pomoč
Strožji pogoji za prosilce za azil
Predlog predvideva znatno zmanjšanje izdatkov za zavrnjene prosilce za azil. Leta 2023 so skupni stroški za begunce in azil dosegli približno 29,7 milijarde evrov, od tega je 11,8 milijarde predstavljalo socialne transferje po azilnih postopkih.
Pogojena razvojna pomoč
Na področju razvojne pomoči Söder predlaga radikalno rešitev – ustavitev finančne pomoči državam, ki zavračajo sprejem svojih državljanov nazaj. To bi zajelo na primer Sirijo (820 milijonov evrov v letu 2023), Irak (333 milijonov) ali Afganistan (275 milijonov).
Ekonomski vplivi in odzivi
Strokovnjaki poudarjajo, da bi predlagani ukrepi lahko prinesli znatne prihranke, vendar hkrati opozarjajo na možne socialne posledice. Opozicija kritizira zlasti reze na socialnem področju, medtem ko zagovorniki reforme utemeljujejo nujnost stabilizacije javnih financ.