Hamburg port at sunset with cargo cranes and shipping containers along the waterfront
Foto: Ilustračné AI

Hamburžani bodo odločali o ambicioznejšem podnebnem načrtu: Prišli bi lahko prepovedi avtomobilov in obvezna menjava kotlov

Nemško pristaniško mesto Hamburg se sooča z bistveno odločitvijo o svoji podnebni prihodnosti. Že 12. oktobra bodo prebivalci na referendumu lahko odločali, ali naj mesto postane podnebno nevtralno pet let prej, kot je bilo prvotno načrtovano. Gre za pomemben korak, ki bi lahko močno vplival na vsakdanje življenje prebivalcev mesta. Kot poroča časnik Bild, za pobudo stoji koalicija organizacij, vključno z Fridays For Future, NABU, sindikati Verdi in lokalno zvezo najemnikov.

Strožji podnebni cilji in sankcije za njihovo neupoštevanje

Predlog predvideva dosego ogljične nevtralnosti že leta 2040 namesto prvotno načrtovanega leta 2045. Uvaja strog časovni načrt letnega zmanjševanja emisij CO₂ z natančno določenimi odstotnimi cilji. Če kateri koli sektor – pa naj bo to promet, industrija ali stanovanja – teh ciljev ne bi izpolnil, bi se avtomatsko sprožil sankcijski mehanizem.

Radikalni ukrepi v primeru prekoračitve omejitev

Prometne omejitve

V primeru prekoračitve emisijskih omejitev v prometu bi mesto lahko uvedlo prepoved vstopa dizelskim vozilom, splošno omejitev hitrosti na 30 km/h ali popolno zaporo centra za avtomobilski promet. Razpravlja se celo o morebitni omejitvi letalskega prometa.

Spremembe na področju bivanja

Če se ne bi uspelo doseči ciljev v sektorju bivanja, bi lastnike hiš lahko prisilili k takojšnjemu izklopu in zamenjavi njihovih plinskih in oljnih kotlov. Takšen ukrep bi lahko prizadel na tisoče gospodinjstev.

Vpliv na industrijo

Industrijski sektor bi se v primeru neupoštevanja omejitev lahko soočil z omejitvami proizvodnje. To bi lahko privedlo do zmanjšanja proizvodnje letal ali omejitve ladijskega prometa v pristanišču.

Ekonomski vplivi in financiranje sprememb

Že zdaj se ocenjuje, da bo samo prenova stanovanjskega sklada zahtevala naložbe v višini več kot 40 milijard evrov. Čeprav pobudniki poudarjajo potrebo po ‘socialno vzdržnih’ ukrepih, bi stroške na koncu nosili državljani – bodisi neposredno kot lastniki nepremičnin in najemniki, bodisi posredno prek mestnih davkov in pristojbin.

Kritiki opozarjajo na morebiten padec življenjskega standarda in omejitev osebne svobode. Poudarjajo, da predlagani zakon daje senatu pooblastilo za sprejemanje radikalnih ukrepov brez zadostnih jamstev za državljane.

Check Also

Red downward arrow on political polling chart against dark background

Nove ankete v Nemčiji: Podpora vladajoči CDU pada, opozicijska AfD se krepi

Nemška politična scena doživlja izrazito turbulentno obdobje, ko javnomnenjske raziskave kažejo dramatičen premik v preferencah …