Študija o socialnih prejemkih sprožila ostro razpravo med nemškimi ekonomisti

Nemška družba se je ponovno znašla v intenzivni razpravi o socialnem sistemu in njegovem vplivu na motivacijo za delo. Nova študija presenetljivo ovrže razširjeno mnenje, da prejemanje socialnih prejemkov ljudi odvrača od dela. Raziskava prinaša argumente, ki lahko bistveno spremenijo pogled na to problematiko. Kot poroča portal Bild.de, se je razprava razplamtela po objavi rezultatov prestižnega raziskovalnega inštituta.

Raziskava prinaša presenetljiva spoznanja

Študija Ekonomskega in socialno-znanstvenega inštituta (WSI) pri fundaciji Hansa Böcklerja je pokazala, da imajo zaposleni za polni delovni čas z minimalno plačo na voljo bistveno več denarja kot prejemniki socialnih prejemkov. Ta razlika se potrjuje v vseh regijah Nemčije in pri različnih tipih gospodinjstev.

Konkretne številke govorijo jasno:

• Posamezniki, ki delajo za polni delovni čas za minimalno plačo, imajo mesečno v povprečju 557 evrov več
• Samohranilci s petletnim otrokom imajo na voljo do 749 evrov višji dohodek
• Pari z dvema otrokoma (5 in 14 let), kjer en partner dela za polni delovni čas, imajo 660 evrov več

Regionalne razlike in kritični glasovi

Študija upošteva tudi regionalne razlike, ki jih povzroča različno visoka najemnina. Najmanjša razlika med dohodkom iz dela in socialnimi prejemki je v dragem okrožju München (379 evrov), medtem ko je največja v Nordhausnu (662 evrov).

Protiargumenti strokovnjakov

Kritiki študije pa opozarjajo na več problematičnih vidikov. Holger Schäfer, strokovnjak za trg dela z Inštituta nemškega gospodarstva, poudarja, da je treba upoštevati tudi čas, preživet na delu, in dodatne stroške, povezane z zaposlitvijo.

Celovit pogled na problematiko

Direktorica WSI Bettina Kohlrausch poudarja, da so trditve o demotivacijskem učinku socialnih prejemkov vsebinsko napačne. Po drugi strani pa strokovnjaki z ifo-inštituta in Inštituta nemškega gospodarstva opozarjajo na problem z motivacijo za prehod s krajšega na polni delovni čas.

Razprava kaže, da problematika zahteva celovit pristop in upoštevanje več dejavnikov:

• Dejanski stroški bivanja v posameznih regijah
• Dodatni stroški, povezani z delovno dejavnostjo
• Motivacijski dejavniki pri različnih delovnih pogodbah
• Dolgoročni socialni in ekonomski vplivi

Tema ostaja predmet intenzivne strokovne in javne razprave, pri čemer bo njena rešitev ključna za prihodnji razvoj socialnega sistema v Nemčiji.